Špesov dom starostnikov v Vojniku je 1dne 17.7.2015 priredil sladoledni piknik za vse stanovalce doma. Tisti, ki so lahko še prišli, peš ali z vozički, so prišli v avlo doma. Ostale pa so postregli po sobah. Večina se je zbrala v avli doma, okrog 20 pa se nas je zbralo na terasi pred avlo, kjer vodijo stolpnice  v vrt. Tam so že stale tri klopi, sestre pa so prinesle še stole, da se nas je zbralo okrog 20 stanovalcev. Ker stanujem v tistem delu, sem se premaknil kar sem, k vhodnim vratom v avlo.

Tu nam je osebje doma najprej postreglo z lepo kopico sladoleda vsakemu. Sladoled je bil večbarven in zelo okusen. Med tem, ko smo srebali sladoled so sestre prinesle umivalnike in drugo posodo k našim nogam. Takoj so iz bližnje kopalnice prinašale v vedrih hladno vodo in jo zlivale v posodo. Kje so našle toliko umivalnikov ne vem, a vsak je imel posodo z vodo. Namočili smo noge, ki so bile do gležnjev v vodi. Sestre so prisedle na pručke in nam pričele umivati noge. Spočetka sem misli, da bodo umile samo tistim, ki imajo bolne, a umile so jih vsem. Bil sem presenečen in spomnil sem se učenja, kako je Kristus umival noge svojim Apostolom in sedaj tudi Papež Frančišek svojim škofom. To sem tam tudi omenil, kar je povzročilo vsesplošni smeh. 2V vodo so dale neko dišeče sredstvo, da so noge lepo umile in posušile. Počutil sem se kot prerojenega in nisem si mogel misliti, da bom kaj tako lepega doživel. To sem po zaslugi zaposlenih. Ne vem kako je tem sestram ime, vem pa da se tako navodilo ne more dati, lahko pride le iz dobrega srca, od ljubezni do nas. Vem, da v drugih prostorih Doma niso bili deležni take pozornosti. To je bila njihova iznajdljivost in njihov trud. Zaradi tega so vredne toliko večje pohvale in nagrade.

Jaz se jim na ta način zahvaljujem za njihov trud, za njihovo iznajdljivost, za njihovo ljubezen, ki ste jo pokazale do nas. Pričakujem, da jim bo vse to življenje poplačalo.

Najlepša vam hvala!

Vojnik, 18.7.2015                                    Franjo Marošek