Svetovni dan knjige

23. aprila po vsem svetu slavimo svetovni dan knjige. Že leta 1923 so ta praznik začeli praznovati v Španiji, kasneje pa so ga začeli praznovati tudi v drugih državah. Jezik in knjiga sta pomembna za vsak narod, pesmi in besedila pa bogatijo kulturo naroda. Knjiga nam polepša vsakdan, nas nauči veliko novega in lepega, obudi pozabljene stvari,… Zato je zelo pomembno, da si vedno vzamemo čas za knjige.
Ob svetovnem dnevu knjige smo v Špesovem domu pripravili čisto posebno prireditev. Stanovalci so prebirali pesmi znanih slovenskih pesnikov, pesmi, katere so se naučili v svoji mladosti ali pa pesmi, katere so napisali sami. Pomembno je bilo le, da so izbrali pesem, katera je njim najlepša in katero so želeli deliti z ostalimi stanovalci.
Tudi naša stanovalka ga Silva Bartsch je prebrala svojo pesem »Človek-se mar staraš«, katero vam tudi predstavljamo in si želimo, da bi čim več naših stanovalcev tudi v prihodnje odkrivalo svoje pesniške talente in svoje misli prelili na papir.

Na sprehodu si – srečaš sošolca -a ime, kako mu je vendar ime?
Tisoč spominov iz preteklih dni, vse čisto pri roki, vse lahko našteješ,le ime, to ime ti manjka!

Iz tretjega nadstropja hitiš navzdol, stopiš na cesto čil in svež,toda trenutno pomisliš zle volje,sem mar res tudi zaklenil?

Lahko bi prisegel, pa vseeno sebi v nadlogo, hitiš še enkrat navzgor.

Rabiš kdaj kaj tudi iz omare, polna je hvala bogu!

toda komaj odprl si vrata, se vprašaš:

kaj pravzaprav si hotel tu? zmeden si ker v sekundah to,
kar nameraval si, se je zgubilo.
Tudi likalnik kdaj uporabljaš –nato greš na pot.
Tri tedne premišljuješ,sem kabel potegnil iz vtičnice?
ali morda še vedno ždi v steni,ali sem morda že pogorel?
Pa tudi kdaj kam potuješ in pohajašbrezskrbno okrog.
Hranilno knjižico dobro si skril,da jo ne odkrijejo tatovi.
Toda, ko zopet rabiš denar,pozabil povsem si na skrivališče.
Tri tabletke vzameš po zajtrku,rešujejo naj ti spomin.
toda naenkrat se vprašaš v zadregi: sem jih mar res tudi že vzel?

Hm – tvoje misli niso povsem več jasne! Dvakrat jih vendar vzeti ne smem!

Lahko popravljamo strojein z oljem kolesje namažemo, če odpove televizor,
vstavi se čip in zopet je vse v redu.
Toda če v možganih se apno nabira, tu rešitve nobene pač ni!
Človek sprijazni se s tem! Mladi ne vedo, kaka sreča je,biti še majhen.
Radi bi bili že kar kakih 16 ali 17, in pri 18 že pomislijo: saj pri 20 si že star.
Komaj pa 20 jih dosežeš, se ti zdi 30 že za staro šaro.

Pri 40 o groza, saj pri 50 skoraj že konec je.

Toda pri 50 takole počasi,poženeš še enkrat se kvišku!
Pri 60 se ti zdi še kar priročno, ker 70 je že kar strahotno.
toda pri 70 vseeno tiho upaš,saj jih morda bom 80.
ko pa jih 80 preživiš, škiliš na one z 90. A ko prispeš do 90,

šteješ na hitro še tiste, ki so dosegli še več.

Utrinke iz prireditve ob svetovnem dnevu knjige si lahko pogledate tukaj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.